PREMLAD ZA NAJHITREJŠEGA

​

Število strani: 221

Stanje: KONČANA

​

​

PROLOG

 

V vsej množici otrok, ki se preriva okoli mene, opazim le enega. Njegove rjave oči s črno obrobljeno šarenico me začarajo. Še posebej, ker je njegovo levo oko drugačno od desnega, v rjavem predelu ima tri drobne bele pike.

Glasni so, a mi je všeč, ko utihnejo, ko ta pogumno spregovori in me nekaj vpraša. Učiteljica mi pokima in se nasmehne. Odgovorim mu in ko zrem vanj čutim kako zelo drugačen je od ostalih. Izgleda zadovoljen z mojim odgovorom, zato se vljudno zahvali in stopi korak stran, da bi dal prednost še svojim sošolcem. 

Ne vem točno koliko so stari, nikoli nisem imel občutka za starost otrok. Tudi na druga vprašanja odgovorim in podpišem kartice s svojo sliko, ki mi jih molijo pred obraz. Vendar vmes ves čas nehote iščem njegov pogled.

Noro je, ko se spogledam z enim otrokom in čutim najino povezano energijo, čeprav se sploh ne poznava. Zreva si v oči. V prsih mi gori, neznan občutek me duši. Opazuje me, podrobno in intenzivno zre vame in jaz vanj. V sebi čutim mravljince, nervozo, za katero ne morem reči ali je prijetna ali ne. Kot da bi bil del mene. Če ne bi zagotovo vedel, da ni možno, bi se vprašal, če je morda moj sin, tako zelo povezano sem se počutil. Kot bi bil del mojega telesa, del moje duše.

Še naprej sva oba tiho, on je otrok in jaz odrasel. Čudno bi bilo, če bi preveč komunicirala. Najine generacije se naj ne bi razumele med sabo.

A me tako vleče k njemu, da prekleto boli, ko gre v šolski skupini stran od mene in me z edinstvenimi igrivimi očmi še zadnjič pogleda preko ramen.

 

PEGAM T.

 

Spomnim se, ko sem bil še otrok, ko mi je mami vedno govorila naj se povsod temeljito umijem. Spomnim pa se tudi mravljinčastih občutkov, ki so me preplavili enkrat, ko sem s sredincem nehote natančno zdrsnil preko analne luknjice. Občutek je bil tako čudovit, da nisem mogel pozabiti nanj. Zato sem se temeljito umival vsak večer. Dokler nisem vase potisnil prsta in se prvič vzburil. Takrat sem vedel, to je bilo tisto, kar je moje telo želelo in rabilo.

Prvi orgazem sem doživel s svojim prstom v ritki. Kmalu sem dodal še drugega. Bil sem v takih letih, ko mi en orgazem na dan ni bil dovolj. No, če iskreno priznam, mi en orgazem na dan nikoli ni bil zares dovolj.

Kdaj sem poskusil tudi brez prsta. Vzburil sem se, a ne dovolj, da bi doživel orgazem. Razen leta kasneje, ko sem spoznal svoje telo do potankosti in sem znal uporabiti moč misli.

Večkrat sem razmišljal tudi o čem, kar bi nadomestilo moje prste. Zelenjava je bila tista, ki mi je prišla največkrat na misel, če sem odštel živo bitje, fante, da sem bolj natančen. A si nikoli nisem zares upal zlorabiti zelenjave.

Eno dopoldne med poletnimi počitnicami med osmim in devetim razredom osnovne šole, sem v spalnici staršev, v maminem predalu našel erotično igračko - oranžne barve dildo. Ne vem kaj točno sem počel v spalnici, ker sem v trenutku pozabil na vse okoli sebe. Z veliko kepo v grlu in nervozo v telesu sem se počasi in nesigurno odpravil nazaj v svojo sobo. Ulegel sem se na posteljo in nekaj časa nepremično zrl v oranžno trdoto. Potem sem šel v kopalnico, dildo sem umil s toplo vodo in iz predala vzel posodico z vazelinom. V svoji sobi sem se skril pod odejo in slekel svoje spodnjice. Že sama misel na to, kar sem imel namen narediti, me je močno vzburila. Najprej sem šel vase s prstom, potem sem dodal še drugega. Spomnim se kako so se mi tresle roke, ko sem pograbil dildo in ga skušal podmazati z vazelinom. Vmes sem skoraj odnehal, zaradi sramu in nervozne tesnobe, ki me je hotela razžreti. A sem vztrajal, potreba in radovednost sta bili močnejši. Vase sem sprejel lepo oblikovan nadomestek prstov in bilo je povsem drugače, kot sem bil vajen. Orgazem je bil zelo intenziven, trajal je dlje časa in v mojem spominu je pustil trajno sled.

Slaba vest je prišla kmalu za mano. Dildo sem umil in ga takoj odnesel nazaj na svoje mesto. Nikoli več si ga nisem drznil uporabiti.

»Kosilo« se je iz spodnjega nadstropja zadrla mami. Zdrznil sem se in se predramil iz razmišljanja. V želodcu mi je zakrulilo in šele takrat sem zaznal vonj po hrani, ki je odišavil hišo. »Trikrat sem te klicala, kaj si počel« je komentirala mami in oči me je samo zaskrbljeno pogledal. »Fuj, nočem vedeti« se je uprla moja starejša sestra in mi pokazala jezik. »Brita!« jo je resno opozorila mami. Oči pa je le odkimal in me vprašal »ti je glavo zmešal kak fant?«. Nasmehnil sem se »ne, nobenega fanta ni, veš, da bi vam povedal« sem odgovoril. »Je zaradi jutrišnjega tekmovanja?« je zaskrbljeno vprašala mami. Odkimal sem »ne, mami, saj ni čisto prava tekma«. »PMS ima« je ugotovila Brita. »Brita, sedaj pa dovolj jezikanja« je bil resen oči. Zarežal sem se. Z Brito sva se dobro razumela, a sva bila brat in sestra, normalno je bilo, da sva se ves čas provocirala. Od mene je bila starejša tri leta, že drugo leto je hodila na fakulteto, študirala je psihologijo. Zanjo sem bil vedno mulec, ki je bil še vedno v srednji šoli.

Morda bi lahko zase rekel, da sem bil kar zgodaj seksualno aktiven. Morda pa je bilo to samo zaradi odraslih, ki so nas obsojali ali pa vedno trdili koliko časa še imamo za te odrasle stvari. V resnici sem vedel, da nisem tako zelo zgoden. Moji sošolci so bili aktivni že veliko prej, na začetku tretje triade osnovne šole. Le da so to uspešno skrivali pred starši in odraslimi. Naša osnovnošolska leta so bila čas neomejenega interneta, doze porednih spletnih strani in veliko samostojnega časa zaradi prezaposlenosti staršev.

Med kosilom sem kar hitro odplaval nazaj k svojim mislim. Očito je bil res tak dan, morda je bila prazna luna. Spomnil sem se svojega prvega pravega poljuba. Na rojstnodnevni zabavi od svoje najboljše prijateljice Fije sem spoznal njenega daljnega sorodnika, ki je bil naših let. S fantom sva se ves čas pozorno opazovala, zardevala, ko sta se najina pogleda srečala. Zvečer pa sva se opogumila. Skrila sva se za hišo in se poljubila. Najprej je bilo vse skupaj malce nerodno. A sva vztrajala in poskušala še naprej. Pustil sem mu, da je vodil poljub, s svojim jezikom raziskoval po meni. Pritisnil me je ob steno hiše in svoje telo prislonil tesno k mojemu. Po celem telesu sem občutil mravljice, no, verjetno sva jih oba. Mečkala sva se in bilo mi je tako zelo všeč. Potem so naju zmotili glasni kriki, ko so povabljenci pritekli ven in skočili v bazen. Nikomur nisva povedala kaj sva počela in tudi videla se nisva več.

Sam nikoli nisem razmišljal o tem kaj se dogaja z mano, zakaj me privlačijo fantje in ali ter zakaj sem gej. Bilo je preprosto, od nekdaj sem vedel, da sem in da je to tako, povsem normalno.

Na zadnjem izletu na koncu devetega razreda, sem dan preden smo odšli nazaj domov, na nedolžni zabavi, ki pa ni bila tako nedolžna, prvič okusil tiča. Nisem se pripravljal na to, pač zgodilo se je. Spoznal sem fanta z drugega konca države. Tudi oni so bili na šolskem izletu. Spoznala in srečala sva se na plesišču. Ko sva se spogledala sva vedela kaj želiva. V kabini moškega veceja me je prislonil k steni in me poljubil. »Velikokrat počneš to?« me je vprašal previdno. »Prvič« sem odgovoril morda preveč iskreno. Nasmehnil se je in me ponovno poljubil. Bil je prvi, ki me je pripeljal do orgazma z roko. Ko sem videl njegovega tiča v polni vzburjenosti sem vedel, da hočem več kot le drkanje. Pokleknil sem in ga previdno vzel v svoja usta.

»Pegam, kosilo se bo ohladilo« me je opozorila mami. Oči je na moje rame položil roko in zaradi tega sem trznil. »Kam si odplaval?« je vprašala mami. »Si prepričan, da ni nobenega fanta« se je pohecal oči. Odločno sem odkimal. »Kakšen fant le, on raje krade moje« je pribila Brita in se zraven zlobno zarežala. Mami je zavila z očmi, oči pa je vstal in Briti vzel telefon, ki je ležal poleg njenega krožnika.  Najin oči je bil res visok in ogromen moški, z lahkoto je telefon položil na vrh najvišje omare, Brita pa je ob tem trmasto zatulila in zraven zacepetala s stopali. Včasih je bila bolj otročja od mene. Zaradi njenih besed sem se spomnil na Agena, Britinega drugega resnega fanta s katerim sem v prvem letniku srednje šole izgubil nedolžnost.

»Pegam, ne pozabi, v ponedeljek greva k zobozdravniku« je rekla mami in prekinila moj spomin.

​

LIP L.D.

​

Sedel sem v svoji dnevni sobi, razmišljal o tem kako zelo mi je všeč sedežna, ki sem jo kupil, ko sem si pred kratkim urejal dom, v katerem sem imel namen dejansko živeti. Sovražil sem skoraj vse ostale hiše, ki sem jih imel po drugih mestih. Bile so hladne, brez duše in zato sem jih prodal.   

Sedežna je bila velika in udobna, ravno prava za mojo ogromno dnevno sobo. Všeč je bila tudi mojim trem ljubicam, mojim trem mačkam. Vedno so spale na sedežni, vsaka na svojem točno izbranem mestu. Čeprav so imele povsod po hiši svoje kotičke, praskalnike, posteljice in hišice.

Skozi srebrno cevko sem odpil požirek čaja mate, ki sem ga odkril, ko sem bil prvič na reli svetovnem prvenstvu v Čilu. Vse od takrat sem redno užival v tem posebnem napitku s posebnim načinom priprave.

Iz smeri kjer se je nahajala kuhinja je pritekla Heka, belo bež samička s svetlo oranžnimi progami po glavi in tačkah. Črn samec Bes je pritekel takoj za njo. Sia, druga samička v beli barvi z rjavimi progami, pa je ležala na sedežni. Ob njunem prihodu je le dvignila pogled in zazehala. Pasmo Devon Rex sem spoznal v Angliji in takoj sem se zaljubil v to smešno, majhno mačko, s skodranim kožuhom in velikimi ušesi. Vse tri mačke sem kupil skupaj iz enega legla, ker sem vedel, da bodo rabile družbo vsakič, ko mene ne bo doma. Vse tri so imele ime po enem od egipčanskih bogov. Takoj za mačkama se je pojavila moja dolgoletna hišna gospodinja Kalina. Kalina je bila kot moja mama, z edino razliko, da me ni rodila in me ni poznala prvih devetnajst let mojega življenja, a je skoraj vse to kasneje nadoknadila.   

»Lip, ne pozabi, jutri imaš zobozdravnika« me je skrbno opomnila, se nasmejala in na mizo postavila košaro s svežim sadjem. V zahvalo, ker me je opomnila, sem se ji nasmehnil nazaj, skril občutek tesnobe, ki me je oblil. V resnici sem vedel, da imam zobozdravnika. Že odkar sem leto dni nazaj dobil termin, si tega datuma nisem mogel izbiti iz glave. Zobozdravnika sem sovražil. Že od malega je bil to moj edini strah. Edina preglavica, edina stvar, ki me je spravljala ob živce. Voziti se dvesto kilometrov na uro ali pa še več, po nepoznanih cestah, kjer si lahko zaradi ene napake tvegal svoje življenje in življenje drugih, ni bilo nič strašnega, v primerjavi s tem, ko sem mogel vstopiti v zobozdravstveno ordinacijo.

 

Usedel sem se na enega od usnjenih stolov v čakalnici. Vse okoli mene je bilo mirno in tiho. Moški, ki je sedel nasproti mene je bral časopis. Nagonsko sem se podrsal čim nižje, kot da bi se hotel pogrezniti v stol, se skriti pred vsem kar me čaka, a ni pomagalo. Zavzdihnil sem, v roko sem pograbil prvo revijo, ki je ležala na mizi. Odprl sem jo in prebral prvi stavek, ki sem ga videl. »Zdi se, kot da je film…« sem prebral, a že nisem več vedel kaj berem. Poskusil sem ponovno. »Zdi se, kot da je film znova našel svojo…« sem prebral malo več. Srce mi je bilo kot zmešano. Pogledal sem po ordinaciji in nadaljeval »našel svojo moč in smisel prikazovanja in …«. Zopet me je nekaj zmotilo. V čakalnico so vstopili novi ljudje. Ženska srednjih let in za njo mlad fant. Usedla sta se diagonalno od mene. Ženska je brskala po torbici, fant pa je gledal v telefon, ki ga je držal v roki. Iz ušes si je odstranil slušalke, jih skrbno zložil in jih pospravil v mini vijolično torbico. Potem je zaznal, da ga gledam. Najina pogleda sta se zaklenila in jaz sem v trenutku pozabil dihati. Postalo mi je slabo in za kratek trenutek sem pomislil, da bom bruhal. Takoj sem prepoznal te oči, oči rjavih barv s tremi belimi pikami. Zdrznil sem se, ko je sestra vstopila v čakalnico in poklicala moškega, ki je sedel nasproti mene. Pustil sem, da je revija obležala v mojem naročju, spodaj sem skril roko, ki je bila stisnjena v trdo pest. Strah me je bilo pogledati nazaj, zopet videti oči, ki so me v trenutku začarale. A nisem mogel, da ne bi pogledal. In tudi on je gledal mene. Videl sem kako se mi je nasmehnil v kotičku ustnic. Potem mu je ženska nekaj rekla, verjetno je bila njegova mama. Ko je preverila kaj gleda, sem takoj pogledal stran. Ko sem čez par sekund pogledal nazaj, sem videl kako je sedaj tudi ženska zrla vame. Flirtajoče se mi je nasmehnila, potem pa se je obrnila k fantu in mu nekaj prišepnila. »Ga prepoznaš, v četrtem razredu si bil zaljubljen vanj« je rekla, fant pa je le skomignil in povesil pogled. Videl sem kako so se njegova lička obarvala, čutil pa sem tudi kako je moje srce podivjalo in kako me je oblila vročica. Še bolj sem stisnil pesti in zopet slišal žensko, »še vedno je lep, a ne« je komentirala in me zopet pogledala. Ko sva se spogledala sem ji kulturno pokimal, ona pa je prav to čakala. »Veste, včasih je bil zaljubljen v vas« je rekla na glas in pogledala po čakalnici. Nisem vedel kaj bi rekel. Mislim, da je tudi sama opazila kako izven konteksta je bilo to kar je rekla. Fant jo je jezno dregnil v roko in spačil obraz. Zdrznila se je, se mi opravičila z besedami »ta današnja mladina« in dodala »skočim na vece«.

Ostala sva sama v čakalnici. Takoj sva se poiskala. Brez besed sva zrla drug v drugega. Opazoval sem njegov obraz, njegove vranje črne lase, ki so mu segali na obraz, na drugi strani pa so bili kratko zabriti.  Z očmi sem premeril njegovo drobno telo, noge v oprijetih črnih kavbojkah, kožo na gležnju, ki je kukala izpod modno prekratkih hlač. Prestavil se je in zopet sem pogledal njegov obraz. Zagrizel je v svojo debelo spodnjo ustnico in to je bilo tako zelo seksi, da mi je tič v hlačah kar trznil. Videl sem kako je tudi on po meni sprehajal svoje oči. Vrata so se odprla, iz ordinacije je izstopil nek moški. Poklicali so me po priimku, vstal sem in ga še enkrat pogledal. Pogumno mi je pomežiknil in potem skoraj sramežljivo povesil pogled. Nisem mogel odreagirati, nisem znal odreagirati. Stopil sem proti ordinaciji in bil prvič zares olajšan, ko so se vrata za mano zaprla.

»Lip, tako si vesel da me vidiš?« je sarkastično rekel Elon, moj zobozdravnik in moj najboljši prijatelj, ter z očmi pokazal na moje očitno vzburjeno mednožje. »Jebi se, saj veš, da se te tu v ordinaciji preveč bojim« sem zabrusil nazaj. »Kaj pa je potem? Zaradi tiste ženske zunaj?« je bil radoveden. »Ne, zaradi njenega sina« sem odgovoril skozi zobe, Elon pa se je nasmejal. »No, veliko sreče ti želim, njegov oče je tiran« je potem komentiral. »Si nor, saj ne mislim nič narediti v zvezi s tem, otrok je še« sem se takoj uprl. Skomignil je »mislim, da bo vsak čas osemnajst« je rekel. »Ja, in… to je še vedno otrok… prestar sem… premlad je zame« sem rekel strogo in se skoraj jezno vrgel na stol.

Z nevarno hitrostjo sem drvel proti domu po dolgih osamljenih cestah. Pred sabo sem imel ves čas edinstvene rjave oči. Obisk pri zobozdravniku ni še nikoli minil tako brezskrbno in hitro. Ko sem izstopil iz ordinacije, sta z mamo že stala, da bi vstopila. Mama se mi je nasmehnila in glasno odzdravila, fant pa me je pogledal globoko v oči in med hojo s prsti čisto bežno pobožal moje prste.

 

Skočil sem v bazen, da bi si zbistril misli. Čeprav je bila druga polovica aprila, je bilo v ogrevanem zunanjem bazenu čisto prijetno. Preplaval sem svojo običajno dolžino in šel ven, ko se je na dvorišče ravno pripeljal znan rdeč avtomobil. »Ti si nor, boš ja zmrznil« je rekel Tias, moj drugi najboljši prijatelj.  Zarežal sem se, on pa je stekel mimo mene in skočil v bazen, brez da bi s sebe slekel oblačila. Obrnil sem se, odvrgel brisačo in skočil nazaj notri. Prerivala sva se kot dva otroka. »Resno, koliko sta stara« je komentiral Elon in odkimaval z glavo. Sploh nisva slišala kdaj se je pripeljal na dvorišče. »Fantje« je zavpila Kalina in vedeli smo, da je to znak, da ima pripravljeno zgodnjo večerjo. Stekli smo v hišo, Tiasu sem posodil svoja oblačila, medtem ko nam je Elon odprl vrhunsko rdeče vino, ki ga je prinesel od svojega tasta.

»In… se je vzburjenost že polegla?« je izzivalno rekel Elon in se zarežal. »Kakšna vzburjenost? Kaj mi skrivata?« je takoj preveril Tias. Elon je skomignil in me pogledal. »Kaj mi skrivaš?« je bil tokrat bolj direkten Tias. Jezno sem zagodel, »nič ni, nič pomembnega, res« sem se zlagal in pogledal v svoj krožnik.

Naiven bi bil, če bi mislil, da sta mi verjela. Bila sta moja najboljša prijatelja že iz srednje šole, včasih sta me poznala bolje kot sem se poznal sam. A jima kaj drugega tudi nisem imel oziroma znal povedati.