IZKLOPLJEN, OB TEBI

​

Število strani: 550

Stanje: KONČANA

 

PROLOG

 

Dva odrasla fanta sedita na lesenih tleh pisanega prostora. Svetlolasi fant, po imenu Trint s police vzame dva debela dnevnika, enega starinsko rjavega in drugega usnjeno črnega. »Glej kako sta prašna« reče fantu poleg sebe. Drugi, temnolasi fant po imenu Noel se zasmeji, »ja dolgo je že« odgovori. »Kako nerazdružljiva sva bila že takrat« komentira Trint. »Ja kot sta nerazdružljiva magnet in magnetno polje, nikoli ne zdržita dolgo stran en od drugega« odgovori Noel in objame Trinta čez rame.

 

»Jaz berem tvoj dnevnik in ti bereš mojega, ok?« predlaga Trint. »Kdo pa začne brati?« vpraša Noel.  »Ti…« odgovori Trint. 

 

 

Trint, 17.07.2013

 

Dedi Earl mi je kupil dnevnik kmalu po tvoji smrti. Bil sem neutolažljiv in žalosten. Še vedno te tako pogrešam. Nisem si znal predstavljati, kako bom živel in odrasel brez pogovorov s tabo. Pa mi je dedi rekel »izvoli dnevnik, sem notri piši vse, kar bi rad povedal, zaupal in vprašal babi Aniko. Naj bo to vajina skrivnost«. V dveh letih sem ga že velikokrat prijel v roke, pa se mi nič nikoli ni zdelo dovolj pomembno, da bi uničil prelepe prazne strani starinskega dnevnika. Kar me je težilo sem upodobil v risanju in ustvarjanju ali pa sem se zaupal dedku.

Vem, da ti naša soseda iz vile nikoli nista bila prav všeč in da si nam vedno govorila, da upaš, da se bodo enkrat sem preselili dobri ljudje. Vilo sta lansko leto prodala in se preselila na obalo. Sedaj pa jo je te dni nekdo končno kupil. Danes sem že opazil delavce kako čistijo in urejajo okolico, zelenico, vrtove in bazen.

Zdelo se mi je pomembno, da to veš. Pa tudi dedi je končno dokončal mojo kopalnico nad garažo. Popravila sva tudi staro stopnišče ter zamenjala polomljeno in razbito okno. Obnovila sva stene ter napeljala elektriko in vodo iz hiše.

 

Dedi pravi, da bom enkrat potreboval prostor samo zase in za svoje ustvarjanje.

 

Trint, 09.08.2013

 

Na sosednji vili so preuredili zelenico in obnovili fasado. Sedaj je belo sive barve. Zgradili so tudi garažo in nov nadstrešek. Namesto plazečega rastlinja so med našo majhno zelenico in njihovim travnikom zasadili visoke ciprese. Sedaj vila izgleda samo še bolj mogočna. Očitno imajo veliko denarja.  Vem, ker že samo ena velika cipresa stane tako veliko denarja, da sva z dedijem kupila majhne ciprese za celo vrsto okrog hiše.

Mami pravi, da so politiki. Ne vem natanko kaj misli s tem, a sliši se dolgočasno.

Nad garažo sva star parket samo obnovila. Odločil sem se, da ga bom okrasil s starimi rabljenimi pisanimi preprogami iz garažnih razprodaj. Dobil sem tudi pisalno mizo, odprt regal in veliko posteljo, ki sva jo namestila v tisti malo dvignjen prostor z ogrado. Dedi je pohištvo našel na ulici pred vilo, ko je čakalo na odvoz. Z Maksom sta ga znosila k nam, kjer sva ga obnovila.

 

Razmišljam, da bi moral svoj novi prostor za ustvarjanje nekako poimenovati.

Atelje.

Ne, studio bo.

 

 

Noel, 11.08.2013

 

Oče pravi, da mora imeti vsak človek svoje skrivnosti. Pravi tudi, da se je treba pred drugimi ljudmi zapreti in se ne razdajati celemu svetu, jim ne pokazati svojih šibkosti in čustev, zato, da te ne izkoriščajo in ne ranijo. »Saj si boš zgradil zidove in nadel maske« mi je rekel vsakič, ko sem potožil, da me kdo v šoli zbada.

Ko sem bil razdražen in jezen, ko nam je oče povedal, da se bomo že četrtič preselili sem izbruhnil in celi družini razkril kaj se mi dogaja, ko se vsake par let selimo, kako me zbadajo in kako nimam prijateljev. Oče me je odpeljal v svojo pisarno in mi v roke podal debel dnevnik s črnimi usnjenimi platnicami. »Veš kaj sem vas vedno učil. Ko boš čutil, da ne zdržiš več, spravi sebe in svoje občutke v ta dnevnik in ti bo lažje. Vsi to počnemo. Ni narobe, če imaš skrivnosti. Skrivnosti ti dopuščajo kontrolo nad dogajanjem, kontrola pa je moč«.

Najprej nisem razumel smisla pisanja. Potem me je starejši brat Nate cel teden zbadal glede tega kako skoraj vsak razred osnovne šole naredim v drugem kraju. Takrat sem se zavedal, če jim ne bi tega sam izblebetal, me ne bi zbadal.

 

 

Noel, 17.08.2013

 

Oče in mama sta nas peljala na ogled nove hiše. Stala je v predmestju. Bila je tako velika, kot naša zadnja, le bolj moderna. Imela je tudi veliko zelenico, mini park in ogromen zunanji bazen. Oče nam je razkazal napol opremljene prostore v hiši. Vsi trije smo si lahko izbrali svojo sobo in oblikovalcu povedali želje glede pohištva in ureditve sobe. Ko se je mama dogovarjala za material zaves, sem skozi okno svoje nove sobe gledal zelenico za vilo. Nia, moja mlajša sestra je že veselo skala na novem trampolinu. Skozi okno je moj pogled segel tudi k sosedom. Videl sem starinsko predmestno hišo, z majhno zelenico. Včasih je bila verjetno ena pomembnih vil. Poleg hiše je stala še nekakšna manjša hiška, mogoče garaža. Zgoraj je bil prostor z velikim oknom. Skozi okno je Nio opazoval svetlolas deček mojih let.

 

Kar je rekel oče glede skrivnosti in pisanja je najbrž že držalo. Ko sem zapisal, da me Nate zbada zaradi selitev, sem to tudi sprejel in prebolel. Ni me več ganilo in Nate je kmalu odnehal.

»Zakaj se spet selimo?« sem bil radoveden. »Kandidiral bom za župana mesta« mi je ponosno naznanil oče.

 

 

Trint, 18.08.2013

 

Včeraj sem prvič videl nove sosede. Otroke imajo in velik svetleč črn avto, takega še nisem videl. Deklico sem opazil, ko je veselo skakala po čisto novem trampolinu na zelenici. Mami se je pritoževala kdo tako vpije na nedeljsko popoldne, potem se je uredila in šla ven. Domov je prišla šele pozno ponoči.

 

Z dedijem  obiščeva vse garažne razprodaje tod naokoli, sedaj poleti jih je veliko. Pridno že zbirava blazine in preproge za moj studio.

Mami je dobila plačo  in skupaj z mojo preživnino od očeta smo kupili šolske potrebščine, novo torbo in oblačila. Ostalo nam je še dovolj denarja, da sem si lahko nakupil različne potrebščine za ustvarjanje.

 

Sedaj me mama uči kuhati, končno je privolila v to. Dedi ji je ukazal, da se moram vsak teden naučiti vsaj eno jed po tvojem receptu. Pravi, da mi bo lažje v življenju, če bom znal kuhati.

 

Tudi ti si vedno govorila »ni ga problema, ki ga dobra hrana ne bi ublažila«.

 

 

Noel, 28.08.2013

 

Vselili smo se v nov dom. Moja soba je vsakič bolj resna in temačna, mogoče pa mi tako tudi paše. Nekje sem prebral, da je tvoja soba odraz tvoje duše.

Mama se je znebila veliko mojih igrač, pravi, da sem prestar za njih.

To šolsko leto sta me vpisala na individualno učenje španščine. Do sedaj pa sem se naučil govoriti tekoče angleško, francosko, rusko in nemško.

Nateu jeziki ne gredo najbolje, oče mu včasih, ko je jezen reče, da bi moral biti blondinec.

Nia pa je dekle. Oče pravi, da dekleta niso za v politiko, čeprav Nia že  sedaj kaže največji interes za očetovo delo. »Nia biti moraš lepa in urejena. Nauči se poskrbeti za svojega moža in družino. Vse ostalo zate ni pomembno« ji vedno znova ponavlja oče.

 

Vsaj ena dobra stvar selitve, treninge tenisa bom imel bližje kot do sedaj.

 

 

Trint, 31.08.2013

 

Dobili smo nove sosede, končno so se vselili. Sedaj jih vidim in slišim vsak dan. Imajo tudi hišno pomočnico, vidim, ko jim postreže zajtrk na terasi. Mislim, da imajo tri otroke, vendar je en fant vedno odmaknjen in žalosten ali pa ga sploh ni zraven.  Deklica se velikokrat igra na zelenici, starejši fant pa se s prijatelji kopa v bazenu. 

Vedno so tako mirni in urejeni. Gospod ima na sebi vedno sveže obleke in visoko zategnjene kravate, medtem, ko je gospa odeta v kostime zadnje mode. Kot bi na televiziji gledal tiste tam v parlamentu. 

 

Večino svojih stvari iz sobe sem že preselil v studio. Samo stvari za šolo sem pustil. Sedaj bova obnovila še mojo sobo tako, da bo lepa in svetla za spanje in učenje. Dedi pravi, da je sedmi razred že bolj pomemben in da bom moral imeti boljše ocene kot lani.

Letos se bom končno lahko pridružil višjemu dramsko gledališkemu krožku, imeli bomo več iger, več novih kostumov in več scenografij, ki jih pomagam vsako leto sešiti in narediti.

 

 

Trint, 02.09.2013

 

Prvi šolski dan. Sedmi razred. Že včeraj sem si pripravil  šolsko torbo in oblačila, ki jih bom oblekel.

Zbudil sem se veliko prej kot običajno, pri mami je prespal nek moški, videl sem velike ponošene čevlje na hodniku.

Pripravil sem nam zajtrk. Dedija je zbudil vonj po jajčkih s slanino, prihitel je v kuhinjo »otrok moj, poglej kako zgodnja ura je…« je rekel in me pobožal po glavi ter opazoval kako spretno režem papriko.

Mami ni vprašala kdo je naredil zajtrk, prav tako nisem prepričan, da je vedela, da je prvi šolski dan.

 

Veselo sem zavil na ulico. Iz vsake strani je prihajal kak otrok. Vse sem poznal, bili so iz sosednjih hiš in nekje mojih let. 

Macy je ravno prečkala cesto in tekla proti meni. Nisem je kaj preveč maral. Celo poletje me je klicala, da bi se igrala skupaj, bila je tudi moja sošolka. »Zdravo Trint« me je pozdravila in se postavila zraven mene. Nekaj mi je govorila, jaz pa sem se zagledal v fanta, ki je prišel izza ovinka. Pogledal me je v oči. Nisem ga poznal. Imel je temne lase in lepe zelene oči. Mislim, da je bil novi sosed iz vile. Bil je zelo lepo urejen. Čista bombažna bela srajčka je bila zaprta čisto do vrha vratu in temno moder suknjič je bil stilsko skladen s torbo in čevlji.

Macy ga je začudeno pogledala in se pričela na ves glas smejati. Fant pa je samo povesil pogled in pospešil korak.

Grdo sem jo pogledal in stekel za njim in ostalimi otroci do postaje.

Prijateljica Tasha je že bila na avtobusu, prihranila mi je sedež. Prav vsi, ki so vstopili na avtobus so radovedno opazovali novega fanta, usedel se je kar na prvi sedež.

 

V šoli ga nisem več videl, dokler nismo šli spet nazaj domov z avtobusom. Malo sem skušal zavlačevati, da je šla Macy s Filipom in ostalimi naprej, jaz pa sem hodil za novim fantom.

Deloval je tako žalostno. Hodil je počasi. Pred sabo je brcal kamenček. »Zakaj si tako žalosten?« sem ga vprašal pa me je samo pogledal in molčal. »Zakaj si pa tako urejen?« sem nadaljeval. Spet je bil tiho. Skomignil sem in ob njem molče nadaljeval pot do doma.

 

 

Noel, 02.09.2013

 

Grozen prvi šolski dan. Nate je starša prepričal, da lahko nadaljuje šolanje na prejšnji šoli, da je dovolj star, da se bo lahko vozil malo dlje. Nio pa je mama peljala v šolo, ker je bila šele četrti razred. Meni pa je rekla »le pojdi na avtobus, da spoznaš vrstnike«.

Vsi so me gledali čudno, ker sem bil tako uradno oblečen. Edini. Vsi ostali so imeli normalne majice in kavbojke ali celo trenerke. Le svetlolas fant ni bil začuden. A se je punca poleg njega smejala za dva.

Mami sem rekel, da hočem normalne majice, kot vsi ostali. Oče se je nekaj pritožil, pa sem potem pojasnil, da ne želim izstopati. Mama me je podržala »res je Gary, za tvoj ugled je boljše, da najini otroci ne izstopajo, da se poistovetijo z vrstniki, kolikor se da«. Oče se je zamislil in ideja mu je bila všeč »super sine, tako se razmišlja« mi je rekel. Spet je kar spregledal, da je bila to mamina ideja in ne moja.

 

Ne vem zakaj nisem nič rekel svetlolasemu fantu, kar zataknilo se mi je, ko bi moral odgovoriti na njegovo vprašanje. Nikoli mi še pred nikomer ni bilo tako težko spregovoriti.

 

 

Trint, 03.09.2013

 

Danes sem šel malo prej ven na dvorišče. Ko sem med cipresami videl, da po stranski poti prihaja sosedov deček sem tudi sam stopil na pločnik, da sva se ravno srečala, ko je zavil proti cesti, ki je vodila mimo mene do postaje. »Jutro« sem ga pozdravil in si ga ogledal. Ta dan je imel oblečeno bombažno modro majico z gumbki in navadne črne hlače iz blaga. Obstal je, kot bi čakal, kaj bom rekel. Nasmehnil sem se in stopil bližje k njemu. Drznil sem si odpreti dva gumba na njegovi majici, da bi zgledal bolj sproščeno. Ob moji bližini je rahlo trznil. »Tako je boljše, čeprav modra ni ravno tvoja barva, krega se s tvojimi lepimi zelenimi očmi« sem mu pojasnil. Pomislil je in se zazrl v svojo majico. Čez cesto je pritekla Macy »kaj se pa pogovarjaš s tem čudakom« je nesramno rekla. Razjezila me je »ni čudak, moj prijatelj je in še boljši bazen ima kot ti, da veš. Pri njih je voda tudi ponoči topla in lučke se prižgejo, ko je tema« sem bil domišljav. Užaljeno naju je pogledala, jezno pihnila in stekla na postajo.

Fant zraven mene pa se je iz srca smejal, »kako pa veš, da je voda pri nas v bazenu ponoči topla?« je končno spregovoril. »Ne vem« sem lahkotno rekel in celo pot do šole sva se smejala na Macyin račun. 

 

 

Noel, 03.09.2013

 

Rekel je, da sem njegov prijatelj. Prvič sem bil od nekoga prijatelj. Trintov prijatelj. Tako lepo se je bilo smejati. Mislim, da nama Macy nikoli ne bo oprostila.

S Trintom sva bila isto stara, oba sva hodila v sedmi razred, a nisva bila sošolca. Trint je bil zelo prijazen. Razkazal mi je celotno šolo. Ko sva zamudila k prvi uri, je šel z mano in učiteljici pojasnil, zakaj sva zamujala. Vse učiteljice so ga poznale in bile zelo prijazne z njim. Nekateri učenci so ga nekaj zbadali in mu govorili besede, ki jih nisem najbolje razumel, a Trinta očitno niso več ganile.

»Bi se kdaj družil po šoli?« me je prijazno vprašal. Skomignil sem »nimam veliko časa, treniram in jezike se učim« sem  odgovoril. Pokimal je in zavil na dovoz svoje hiše. Pred hišo ga je že čakal starejši gospod.

 

Iz omare sem na kup zmetal vse modre majice. »Nočem modrih majic, ne pašejo k mojim očem« sem trmasto rekel mami. »Hočem nekoga, ki bo vedel kaj se mi poda« sem zahteval. »Prav imaš sin, moraš biti urejen« je rekel oče in mama je takoj poklicala svojega stilista. 

 

 

Trint, 11.09.2013

 

Macy je mene in Noela, sosedovega fanta od tistega dne pustila čisto pri miru.

Babi, se še spomniš kako je Macyina mama vedno govorila, da je voda zvečer hladna in kako se ne moreva kopati v temi. Videl sem kako je Macyin oče z delavci te dni urejal nekaj okoli njihovega bazena, verjetno si je izborila lučke.

Z Noelom sva se od takrat družila vsak dan na poti v šolo in nazaj. Tudi Tashi je bil všeč, vsako jutro nama je prihranila prostor na avtobusu, ker je šla gor dve postaji prej.

»Kaj pa treniraš? In zakaj se učiš dodatnih jezikov, a v šoli ni dovolj?« sem radovedno vprašal Noela, ko sva se vračala iz šole.

»Treniram tenis, že sedmo leto in govorim štiri svetovne jezike poleg materinskega. Letos pa se učim španščino. Oče pravi, da v politiki znanja ni nikoli preveč« mi je pojasnil. Pokimal sem. »A hočeš biti politik?« sem ga vprašal. Odločno je odkimal in žalostno pogledal v tla. »Ne skrbi, boš pa kaj drugega« sem ga želel potolažiti.

»Kdo je to, tvoj dedi?« me je vprašal Noel potem, ko je že dva tedna opazoval starejšega možakarja, kako me čaka na dvorišču. 

​

 

​

​

​

​